fbpx

Prehranska dopolnila na osnovi mlečnih fermentov z ekstraktom Baobaba. Spodbuja ravnotežje črevesne bakterijske flore  | NE VSEBUJE LAKTOZE.

Probiotik, ki učinkuje prioritetno na delovanje tankega črevesa.

SEVI:

Lactobacillus plantharum (DSM 25710) 100 MLD CFU / g

Lactobacillus rhamnosus (DSM 21981) 100 MLD UFC / g

Lactobacillus acidophilus (DSM 21717) 100 MLD CFU / g

Prehransko dopolnilo iz pre- in probiotikov, ki so koristni za spodbujanje ravnovesja črevesne flore.

 

S svojo posebno sestavo Fortif3:

  • razvija delovanje, ki je usmerjeno na tanko črevesje in pomaga pri izločanju prehranskih toksinov.
  • Zmanjšuje nastanek črevesnih plinov.
  • Spodbuja fiziološke odzive biološke zaščite organizma pred okužbami, ki jih povzročajo patogene bakterije.
  • Stimulira proizvodnjo vitaminov skupine B in drugih v manjših količinah, spodbuja peristaltične gibe in preprečuje zaprtje.

 

Sestavine: Stabilizacijsko sredstvo: celuloza, zunanja prevleka: kapsula hidroksipropil metilceluloza, L-askorbinska kislina (vitamin C), Lactobacillus plantharum (DSM 25710) 100 MLD CFU / g, plod Baobab (Adansonia digitata L.), fruktooligosaharidi, inositol, Lactobacillus rhamnosus (DSM 21981) 100 MLD UFC / g, Lactobacillus acidophilus (DSM 21717) 100 MLD CFU / g, sredstva proti strjevanju: silicijev dioksid in smukec.

Aktiviranje sestavin v skladu s spagirik metodologijo.

 

Odmerek: 3 kapsule na dan.

 

Povprečna vsebnost glavnih sestavin               Za dnevni (maksimalni) odmerek (3 kapsule) 

B. Longum                                                                                                                                    4,5MLD UFC

L. Breve                                                                                                                                        6,75MLD UFC

L. Bifidum                                                                                                                                       4,5MLD UFC

Baobab Frucht                                                                                                                                         90mg

FOS                                                                                                                                                                    60mg

Inozitol                                                                                                                                                          45mg

 

 

 

Neto: 17,1g, Kapsule: 30 (570mg)

Proizvedeno in pakirano 100% v Italiji: Erbenobili srl, Contrada Torre Pavone Z.I.s.n., 70033-Corato (BA) Italy.

Distributer: Ervita d.o.o., Pesnica pri Mariboru 47, 2211 Pesnica pri Mariboru

Opozorila: Hranite izven dosega otrok mlajših od 3 let. Ne prekoračite (najvišjega) priporočenega dnevnega odmerka. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo raznovrstno prehrano..

 

Shranjujte v hladnem in suhem prostoru, daleč stran od virov toplote.

 

Opis aktivnih sestavin

Bifidobakterije so najpomembnejše “prijazne” bakterije, ki jih najdemo v debelem črevesu zdravih odraslih oseb in otrok. Število teh bakterij se zmanjšuje s starostjo in ko zdravstveno stanje začne pešati. Populacijo bifidobakterij Bifidus, ki živi v človeškem črevesju, lahko uniči veliko dejavnikov, kot so stres, neprimerna prehrana, zaprtje, cepljenja, izidi antibiotičnih terapij in obsevanj, podnebne spremembe, imunske pomanjkljivosti in slaba prebava.

 

Koristi jemanja Bifidusa, so:
Preprečevanje kolonizacije črevesja s strani sovražnih patogenih bakterij in kvasovk, s katerimi bifidobakterije tekmujejo za hranila.
Proizvodnja ocetne in mlečne kisline, ki znižujeta pH vrednosti črevesja (povečata kislost), zaradi česar postane to območje neprimerno za druge in morebitne škodljive bakterije.

Zadrževanje dušika in podpora pri rasti telesne teže dojenčkov.

Inhibicija bakterij, ki lahko spremenijo nitrate, ki jih vnašamo v črevesje s hrano in vodo, v potencialno nevarne nitrite, kateri lahko ustvarjajo rakotvorne snovi.

Ustvarjanje bistvenih vitaminov B, ki jih uporablja naše telo.

 

Sadež Baobaba
Baobab je sestavljen iz približno 6,7% vode, 0,2% maščob, 2,6% beljakovin, 44% prehranskih vlaken, 5,3% pepela, taninov in sluzi.
Sadež vsebuje naslednje minerale: kalcij, železo, magnezij, kalij, fosfor, cink, mangan, baker in molibden.
Prisotni vitamini: vitamin A, vitamini B1, B2, B3, B6 in vitamin C; slednji je prisoten v zelo veliki količini, saj ga 100 gramov pulpe vsebuje kar 300 mg. Za primerjavo – pomaranča vsebuje 50 mg vitamina C, medtem ko ga baobab vsebuje 300 mg, kar pomeni, da ima sadež baobaba kar 6-krat več vitamina C kot pomaranča.

Vsebnost aminokislin: glutaminska kislina, arginin, cistin, glicin, fenilalanin, histidin, izolevcin, levcin, lizin, prolin, metionin, tirozin, triptofan, valin in treonin.

Vsebuje maščobne kisline omega 3, omega 6, omega 9, antocianine, flavonoide, fenole, galno kislino in vinsko kislino.

 

Koristni učinki Baobaba

Krepi imunski sistem
Predvsem ima plod tega neverjetnega drevesa odlične antioksidativne lastnosti, tudi zaradi visoke vsebnosti vitamina C, zato so njegove koristi najbolj očitne pri krepitvi imunskega sistema in pri preprečevanju delovanja prostih radikalov.

 

Koristno delovanje v črevesju
Obilje prehranskih vlaken je pomembno za pravilno delovanje črevesja, olajša prehajanje hrane, uravnoveša bakterijsko floro in preprečuje zaprtje. Zlasti pulpa sadežev baobaba ima prebiotično delovanje s stimulativnimi učinki na rast endogenih saprofitskih bakterij.

Nedavne študije so dokazale, da je redno uživanje živil, bogatih z vlakninami ob hkratnem uživanju raznolike prehrane, sposobno vzdrževati zdrav prebavni sistem in s tem preprečiti nastanek tumorjev.

 

Bogat z mineralnimi solmi
Zaradi dobre vsebnosti mineralnih soli je baobab zelo primerna hrana za tiste, ki se ukvarjajo s športom in morajo telesu povrniti minerale ter hitro pridobiti energijo.

 

Analgetične lastnosti
Sadež baobaba ima tudi protibolečinske, protivnetne, prebiotične in probiotične učinke.

 

Fruktooligosaharidi (FOS)
Fruktooligosaharidi (FOS) so topna vlakna, ki so prisotna v različnih vrstah sadja, zelenjave in običajnih rastlin. Najbolj znan vir sadnih oligosaharidov je inulin, iz katerega se z encimsko hidrolizo pridobivajo drugi FOS. Inulin se pridobiva predvsem iz korenine cikorije, prisoten pa je tudi v čebuli, česnu, artičokah, bananah, poru, špargljih, rži in pšenici. Na industrijskem področju se FOS pridobivajo tudi z encimsko sintezo saharoze, s postopkom transfruktosilacije. S kemičnega vidika so sadni oligosaharidi sestavljeni iz 3-5 enot monosaharidov (D-glukoza in D-fruktoza). FOS so zelo pomembni na področju prehrane in zdravja, kjer se uporabljajo kot
“umetna” sladila in predvsem kot prebiotiki. Zadnji izraz opredeljuje skupino neprebavljivih snovi za ljudi, ne pa tudi za bakterijsko floro, ki kolonizira človeško črevesje.

Številne biološke funkcije FOS, ki so bile obširno dokumentirane z eksperimentalnimi študijami in obsežnimi kliničnimi preskušanji, dokazujejo predvsem njihovo direktno delovanje na črevesni mikrobiot.

Ko zaužijemo FOS, le-ti v skoraj nespremenjeni obliki dosežejo slepo in debelo črevo, kjer selektivno spodbujajo rast in presnovno aktivnost koristnih sevov, kot so Bifidobakterija infantis, adolescentis in longum. Te probiotične bakterije uporabljajo sladkorje fruktooligosaharidov za rast in razmnoževanje, pri čemer proizvajajo organske kisline s kratkimi verigami (ocetna, mlečna in mravljična), ki zavirajo rast patogenov.
Zgornje delovanje upravičuje funkcionalno in presnovno vlogo FOS. Antiseptično delovanje FOS gre pripisati tako proizvodnji maščobnih kislin s kratkimi verigami, katerih nekatere imajo neposredno antibakterijsko delovanje, kot tudi sposobnosti povečanja vitalnosti Bifidobakterij in Lactobacilov. Ti mikroorganizmi lahko aktivno tekmujejo z različnimi patogeni, kot so klostridije, salmonela, kandida, stafilokok, shigela in drugi.

 

Značilnosti prebiotikov in FOS
1. se ne absorbirajo ali hidrolizirajo v prvem delu prebavnega trakta;
2. selektivno spodbujajo rast in/ali aktivnost omejenega števila bakterij v debelem črevesu;
3. pozitivno spreminjajo razmerje med simbionti (prijazne bakterije) in patogeni;
4. povzročajo pozitivne luminalne ali sistemske učinke za zdravje ljudi.
Inozitol Je zelo preprosta molekula s šestimi atomi ogljika, ki ima enako grobo formulo kot glukoza (C6-H12-O6); prvič so ga odkrili leta 1850, ko ga je znanstvenik Joseph Scherer izoliral iz živalske mišice (grško: inos = mišica). Molekula inozitola, ki je bila nedavno opredeljena kot probiotična molekula (nastala pred pojavom življenja na zemlji), več kot 160 let spodbuja veliko zanimanja na različnih področjih medicine.
Inozitol, ki se ga zmotno uvršča med sladkorje, je v resnici karbociklični poliol (polioli so kemične spojine, ki vsebujejo več skupin OH in imajo najpomembnejšo vlogo v prehranskih znanostih).

 

Viri inozitola
Količina inozitola, ki ga sintetizira telo, je dosti večja od količine inozitola, ki ga zaužijemo s hrano. Najpomembnejši organi, ki so povezni z njegovo sintezi so ledvice in jetra, več študij pa kaže tudi na zunaj ledvično in zunaj jetrno sintezo molekule. Glavna tkiva, ki so vključena v biosintezo tega cikličnega polialkohola so: semenske vrečke, testisi, obmodek in nekateri deli možganov.
Otrobi, polnozrnate žitarice, pivski kvas, pšenični kalčki, orehi, meso in sadje, kot so pomaranče in melone ter sok grenivke, so glavni prehranski viri inozitola. V vsakem primeru je vnos inozitola s hrano dokaj nizek – “The American Journal of Clinical Nutrition” navaja, da bi morali zaužiti celo melono, če bi želeli pridobili 1 g inozitola, medtem ko izgleda, da lahko obe človeški ledvici sintetizirata približno 4 g inozitola na dan.
Inozitol in diabetes

Inozitol je pomemben prenašalec tipa 2 za inzulin, kar pomeni, da je inozitol znotraj ciljnih celic sposoben prenašati in širiti fiziološko sporočilo inzulina s širjenjem njegovega signala. Iz tega razloga je pomanjkanje inozitola povezano z inzulinsko rezistenco (zmanjšanje učinkov inzulina) in z diabetesom mellitusom (sladkorna bolezen tipa 2).

 

Inozitol in plodnost
Poznana je kombinacija inozitola in sindroma policističnih jajčnikov: številne znanstvene študije kažejo, da inozitol pozitivno vpliva na delovanje jajčnikov z zmanjšanjem vrednosti plazemskih androgenov, trigliceridov, krvnega tlaka in ravni inzulina ter ponovno vzpostavi reden cikel jajčnikov z izboljšanim zorenjem oocitov.

Inozitol ima tudi ključno vlogo pri povišanju spermatogeneze: številne študije dokazujejo, da nizke stopnje inozitola preprečujejo dozorevanje semenčic, s posledičnim zmanjšanjem njihovega števila. Pomanjkanje te molekule ovira prehod semenčic iz testisa v obmodek, poleg tega pa inozitol s stabilizacijo citoskeletnih proteinov (citoskelet = mreža filamentov in tubulov povezanih med seboj, ki daje obliko celice), uravnava mobilnost sperme. Na tem področju je inozitol zelo obetaven, saj lahko optimizira število, obliko in gibljivost moških spolnih celic.

 

Inozitol in holesterol
Še ena pomembna vloga inozitola je zaščita ravni plazemskega holesterola, saj lahko prost inozitol v telesu spodbudi proizvodnjo lecitina, s posledičnim zmanjšanjem ravni holesterola v krvi. Nekatere študije kažejo, da pomanjkanje inozitola v prehrani povzroči povečanje holesterolemije in jetrne steatoze (zamaščenosti jeter).

Dobri obeti se kažejo tudi za sladkorne bolnike, saj izgleda, da vnos prehranskih dopolnil z inozitolom poveča prevodnost živcev pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki pogosto trpijo zaradi zmanjšane hitrosti perifernega, senzoričnega in motornega živčnega prenosa, ki ni vedno posledica prisotnosti nevropatije.

 

Inozitol proti tesnobi (anksioznosti)
Študija, ki je bila objavljena leta 2001 na straneh revije “Journal of Clinical Psychopharmacology”, dokazuje veljavo inozitola kot naravnega sredstva proti tesnobi: zdi se, da je zelo učinkovit pri paničnih napadih, depresiji, obsesivno-kompulzivnih motnjah in agorafobiji. Po mnenju avtorjev bi pravilen vnos inozitola lahko privedel do izrazitega izboljšanja simptomov z zmanjšanjem pogostosti in obsega maničnih epizod.
Tudi izsledki dela, ki ga je izvedla ekipa izraelskih raziskovalcev in so bili objavljeni v “The International Journal of Eating Disorders”, so zelo obetavni: zdi se, da ima inozitol ključno vlogo pri zmanjševanju vseh simptomov bulimije do te mere, da mu pripisujejo terapevtsko vrednost.

 

Ščitnica
Ugotovljena je bila tudi pomembna vloga, ki naj jo imel inozitol za ščitnico, saj pomaga normalizirati ravni hormona TSH (tirotropin ali ščitnico spodbujajoči hormon) in s tem uravnava nastajanje ščitničnih hormonov T3 in T4.

Bifidobakterije Bifidobakterije je leta 1899 odkril dr. Tissier iz pariškega inštituta Pasteur, v blatu zdravih dojenčkov, ki so bili dojeni. Sprva so jih uvrstili med laktobacile pod nazivom bifidi (ker njihova oblika spominja na razcep vej), sedaj pa so bolj pravilno razvrščeni kot samostojen rod, Bifidobacterium. Bifidobakterije (anaerobi), ki so prisotne v materinem mleku, že od prvih dni življenja dojenega dojenčka, v izrazito prevladujoči obliki kolonizirajo črevesni trakt; medtem ko je pri dojenčkih, ki so hranjeni z nadomestnim mlekom po steklenički, prisotnih tudi dosti bakterij (aerobnih) kot so E. coli, streptokok in številne druge, ki so tipične kasneje, pri odraslih. Če dojenčke, ki so bili dojeni, primerjamo z dojenčki, ki so bili hranjeni z nadomestnim mlekom po steklenički, se izkaže, da je pri drugih prisotna manjša imunska odpornost in visoka nagnjenost k okužbam, ki je od 2,5 do 3-krat višja, kot pri dojenih dojenčkih.

Kot poudarjajo nedavne študije japonskih in kanadskih znanstvenikov, je pomen bifidobakterij povezan tudi z dobrim počutjem in zdravjem odraslih. Po prenehanju dojenja se pojavi manjši padec števila bifidobakterij v gastrointestinalnem traktu, na račun številčnega povečanja laktobacilov, toda njihovo število se ohranja zelo visoko, tako da predstavljajo enega dominantnih mikroorganizmov tudi pri zdravem odraslem človeku.

Ta velika količina probiotičnih bakterij se dramatično zmanjša zaradi stresa, antibiotikov, bolezni, staranja in drugih vzrokov.
Pri odraslih so Bifidobakterije prevladujoča vrsta.

S staranjem pride do opaznega padca bifidobakterij, ki jih deloma kompenzira rast števila laktobacilov, medtem ko se zelo izrazito poveča število bakterij, ki povzročajo črevesne pline, kot sta Clostridium perfringens, katere bi bilo treba nadzirati z dodajanjem pro biotičnih bakterij, zlasti skupine bifidobakterij, ki tekmujejo z gasogenimi bakterijami in so sposobne fermentirati sladkorje brez povzročanja plinov, istočasno pa proizvajajo ocetno in mlečno kislino, ki sta koristni tudi za zaščitno delovanje proti gnitju in za nevtraliziranje dušikovih toksinov, ki pri gnitju nastajajo. Rast bifidobakterij se lahko spodbuja z jemanjem nekaterih sladkorjev, ki so znani kot frukto-oligosaharidi in predstavljajo specifično hrano za bifide, saj jih druge bakterije ne morejo uporabljati. V človeškem črevesju so odkrili naslednje bifidobakterije, ki predstavljajo stalno avtohtono probiotično floro in tvorijo dokaj pomembne kolonije: Bifido longum, Bifido breve, Bifido bifidum in Bifido infantis.

 

Povzamemo lahko različne vloge, ki jih imajo bifidobakterije:
– zagotavljajo biološko zaščito pred okužbami s patogenimi bakterijami,
– delujejo proti tvorjenju črevesnih plinov zaradi gasogenih bakterij, kar povzroča napihnjenost in meteorizem,
– proizvajajo vitamine skupine B in druge,
– stimulirajo imunski sistem s produkti njihovega metabolizma,
– odstranjujejo dušikove spojine, kot so amonijak, nitriti, nitrati in toksini, ki nastajajo z gnitjem beljakovin zaradi prisotnosti proteolitičnih bakterij v črevesju in preprečujejo njihovo asimilacijo.

 

Bibliografija
G. Lambertini: Anatomia Umana – 1978, Piccin Editore, Padova.
Henri Chenot: Il codice segreto della salute – 2005, Sperling & Kupfer editori, Milano.
Fabrizio Duranti: Il circolo virtuoso del benessere – 2007, Sperling & Kupfer Editori, Milano.
Michel D. Gershon: Il secondo cervello – 2006, UTET, Torino.
F. Bottaccioli, A. Carosella: La saggezza del secondo cervello – 2007, Tecniche Nuove, Milano.
Ohta, A., et al., Dietary fructooligosaccharides prevent postgastrectomy anemia and osteopenia in rats, J. Nutr (1998), 128(3):485-90.
Ohta, A., et al., Dietary fructooligosaccharides prevent osteopenia after gastrectomy in rats, J. Nutr (1998), 128(1):106-10.
M. Stacquadanio, L. Ciotta, I.Pagano, A. Carbonaro, M.Palumo. F.Gullino: Effetti dell’inositolo sulla qualità ovocitaria in pazienti affette da sindrome dell’ovaio policistico. Riv. It. Ost. Gin. 2010.N.27 pag 249.
DEWHURST et all. Trattato di Ostetricia e Ginecologia. 2o12.
Costantino D., Minozzi G., Minozzi E., Guaraldi C. Metabolic and hormonal effects of myo-inositol in women with polycystic ovary syndrome: a double-blind trial. Eur Rev Med Pharmacol Sci. 2009 Mar-Apr;13(2):105-10.
J. Benjamin et al. (1995), Inositol treatment in psychiatry. Psychopharmacol Bull. Vol. 31(1): 167-75.
J. Benjamin et al. (1995), Double-blind, placebo-controlled, crossover trial of inositol treatment for panic disorder. Am J Psychiatry. 152 :1084-1086.
BJ. Gerloff, TH Herdt, RS Emery (1984), Inositol as a lipotropic agent in dairy cattle diets. J Anim Sci. Sep;59(3): 806-12.
R. Kreis, BD Ross, NA Farrow, Z Ackerman (1992), Metabolic disorders of the brain in chronic hepatic encephalopathy detected with H-1 MR spectroscopy. Radiology: January, 182: 19-27.
A. Palatnik, K. Frolov, M. Fux (2001), Double-blind, controlled, crossover trial of inositol versus fluvoxamine for the treatment of panic disorder. Journal of Clinical Psychopharmacology:June, Vol. 21(3): 335-339.
E. Papaleo et al.(2007), Myo-inositol in patients with polycystic ovary syndrome: A novel method for ovulation induction. Gynecological Endocrinology: Vol. 23(12): 700-703.
AD Genazzani et al.(2008), Myo-inositol administration positively affects hyperinsulinemia and hormonal parameters in overweight patients with polycystic ovary syndrome. Gynecological Endocrinology, Vol. 24(3): 139–144.
Raschka L. et al. Mechanisms underlying the effects of inulin-type fructans on calcium absorption in the large intestine of rat Bone. 2005 Aug 26.
Schultz M. et al. Effects of feeding a probiotic preparation (SIM) containing inulin on the severity of colitis and on the composition of the intestinal microflora in HLA-B27 transgenic rats. Diagn. Lab. Immunol. 11(3):581-7, 2004.
Weaver C.M. Inulin, oligofructose and bone health: experimental approaches and mechanisms. Br. J. Nutr. 93 Suppl 1:S99-103, 2005.
Zafar T.A. et al. Inulin effects on bioavailability of soy isoflavones and their calcium absorption enhancing ability. J. Agric. Food Chem. 52(10):2827-31, 2004.