Kateri sokovnik izbrati?

Veliko strank me sprašuje kakšen sokovnik kupiti. Nisem ravno ekspert za sokovnike, svetujem pa, da v vsakem primeru kupite polžastega oziroma vijačnega in NE centrifugalnega na rezila. Vijačni imajo namreč boljši izkoristek in tudi manj glasni so. V trgovini s kakovostnimi sokovniki vas bodo vprašali za kaj potrebujete sokovnik? Za kakšno vrsto sadja, zelenjave in ali tudi še za kaj drugega (npr. olja ali razne paste iz semen in oreščkov). Obstaja namreč razlika med sokovniki za stiskanje tršega ali mehkejšega sadja oz. zelenjave. Ali pa imajo sokovniki različne nastavke (oz. cedila) za različne trdote sadja/zelenjave). Vijačni sokovniki so vertikalni, torej bolj visoki in horizontalni, nižji. Načeloma v tem ni bistvene razlike kot to, da horizontalni v kuhinji vzamejo nekoliko več delovne površine.

Razlika med sokovniki pa je tudi v tem, kako se sokovnik razstavi, oz. koliko enostavno je potem čiščenje. Dražji sokovniki imajo seveda več prednosti pa tudi deli so načeloma bolj kakovostni kar pomeni daljšo življenjsko dobo. Zanje je možno dobiti tudi nadomestne dele, medtem ko za cenejše težje.

Jaz sem mojega Hurom H100 (Sokovnik Hurom H100) kupila poleti leta 2019 in ga imam še danes. Z njim sem zelo zadovoljna in do sedaj je bilo z njim vse v redu. Spomladi in poleti sočim skoraj vsakodnevno, jeseni in pozimi samo bolj med vikendom. V kolikor bi sedaj kupovala sokovnik bi se odločila za enakega ali pa za Sana 707 (Sokovnik Sana Juicer 707).

Cenejših oblik ne poznam veliko. Nekaj strank mi je povedalo, da so kupile Vitapurjev sokovnik Rosmarino in so z njim zadovoljne. Sokovnik Rosmarino Vitalia NutriPress – Vitapur.

Sicer lahko naredite sok tudi tako, da zblendate v blenderju, vendar boste tu potrebovali nekaj vode in potem precedite.

Zakaj sploh sočiti?

Sok iz sočene zelenjave in sadja ima zaradi odsotnosti vlaknin veliko boljšo absorpcijo v telesu. Je pa res, da svetujem sočenje pretežno zelenjave, cca 80% in le 20% sadja. Sočeno sadje brez vlaknin namreč hitreje dvigne sladkor v krvi.

V spomladanskem in poletnem času svetujem sočenje stebelne zelene na tešče. Koliko? Odvisno od telesne konstitucije. Otroci lahko 0,5 dl odrasli (sploh moški) tudi do 5 dl. V jesenskem in zimskem času, ko je hladno in tudi sveža zelenjava in sadje bolj hladi, svetujem sočenje zelene skupaj s svežim ingverjem in sicer ne na prazen želodec, ampak v dopoldanskem času ali zgodaj popoldan.

V času prehladov je prava vitaminska bomba kombinacija sveže stisnjen sok rdeče pese, zelene, ingverja, korenja in jabolka z dodatkom omega 3 (še boljše če vsebuje tudi D in K vitamin) ter medu.

Na zdravje 🙂